Podporne rastline – Najbolj spregledan element gozdnega vrta

Ko ljudje prvič sanjajo o svojem gozdnem vrtu, si običajno predstavljajo obilje. Pred očmi se pojavijo krošnje jablan, hrušk in češenj. Grmi, polni jagodičevja. Poletni dnevi v senci dreves. Otroci, ki nabirajo sadje. Občutek samooskrbe, varnosti in povezanosti z naravo.

Zato se večina pogovorov vrti okoli vprašanja, katera sadna drevesa in grme bomo sadili.

Vse to so pomembna vprašanja. Toda moje večletne izkušnje opazovanja narave in razvoja trajnih nasadov opozarjajo na nekaj drugega. Najuspešnejši gozdni vrtovi niso nastali zato, ker so lastniki posadili najboljše sorte sadnega drevja. Uspešni so postali zato, ker so bili ustvarjeni pogoji, v katerih so sadna drevesa lahko uspevala.

Narava tega nikoli ne prepusti naključju. Preden ustvari gozd, najprej ustvari pogoje za gozd. Preden pridejo mogočna drevesa, pridejo rastline, ki pripravljajo tla, zadržujejo vlago, blažijo veter, ustvarjajo senco in hranijo življenje pod površjem.

Te rastline so pogosto za ljudi nezanimive. Nimajo velikih plodov. Ne navdušujejo s svojim videzom. Njihove vloge večina ljudi sploh ne opazi. Pa vendar so prav te rastline tiste, ki odločajo, ali bo mlado drevo čez nekaj let močno in zdravo ali pa bo vse življenje odvisno od naše pomoči.

Če želite razumeti, zakaj nekateri gozdni vrtovi z leti postajajo vedno bolj rodovitni in samostojni, drugi pa zahtevajo vedno več dela, potem je čas, da spoznate najbolj spregledan element gozdnega vrta: Podporne rastline.

Kdo bo posajenim rastlinam pomagal preživeti?

Po letih načrtovanja, sajenja in spremljanja razvoja gozdnih vrtov sem ugotovil, da večina težav nima veliko skupnega z izbiro sadnih vrst. Težava je v tem, da ljudje sadijo drevesa v okolje, ki zanje ni pripravljeno.

Sadna drevesa in užitni grmi so pogosto obravnavani kot glavni igralci sistema. V resnici pa predstavljajo samo ogrodje ekosistema.

Mišice, ki ta ekosistem premikajo v smer stabilnosti, rodovitnosti in dolgoročne samooskrbe, pa so podporne rastline.

Brez njih imamo le zbirko sadnih dreves, z njimi pa gradimo ekosistem.

Zakaj večina gozdnih vrtov v prvih letih trpi?

Scenarij je pogosto podoben.

Na travnik posadimo sadna drevesa in grme. Ob vsakem drevesu naredimo manjšo sadilno jamo. Morda dodamo nekaj komposta in organske zastirke. Potem pa se začne.

• Poleti je potrebno zalivanje.
• Zastirka izginja hitreje, kot smo pričakovali.
• Trava raste hitreje od dreves.
• Košnja okoli debel postane redno in zamudno opravilo.
• Drevesa komaj napredujejo ali celo začnejo propadati.

Mnogi takrat zaključijo, da so kupili slabe sadike ali izbrali napačne sorte. V resnici je težava pogosto drugje. Drevesa smo posadili v okolje, ki jim ni naklonjeno.

Predstavljajte si, da bi tropsko rastlino presadili na gorski vrh in bili presenečeni, ker ne uspeva. Nekaj podobnega počnemo tudi takrat, ko mlado sadno drevo posadimo sredi travnika, kjer vlada močna konkurenca za vodo, hranila in svetlobo. Travnik je eden najmočnejših ekosistemov, ki z gozdom tekmuje za vire. Mlado drevo v njem ni v prednosti. Je v podrejenem položaju, kar se opazi v počasni rasti, boleznih in odmiranju sadik.

Narava nikoli ne začne s sadnim drevjem

Če opazujemo razvoj naravnih ekosistemov, bomo hitro opazili zanimiv vzorec. Nikjer ne vidimo, da bi se na golih tleh najprej pojavilia sadna drevesa, veliki hrasti, kostanji ali bukve. Vedno pridejo najprej pionirji. To so številne rastline, ki jih ljudje pogosto označujemo kot nadležne ali nezaželene. Njihova naloga ni pridelava sadja, ampak priprava prostora.

To so prve gradbene ekipe narave:

• S svojimi koreninami rahljajo tla.
• Ustvarjajo organsko maso in senčijo tla.
• Zmanjšajo temperaturna nihanja.
• Zadržujejo vlago.
• Ustvarjajo zavetje pred vetrom.
• Hranijo talne mikroorganizme.

Postopoma ustvarjajo pogoje, v katerih lahko uspevajo zahtevnejše vrste. Šele ko je ta temelj postavljen, pridejo vrste, ki jih običajno povezujemo z zrelim gozdom. Narava torej najprej ustvari pogoje, šele nato naseli »izbrance«.

Največja napaka pri ustvarjanju gozdnega vrta

Ena največjih napak pri ustvarjanju gozdnih vrtov je prepričanje, da so podporne rastline nepomemben dodatek. Nekaj, kar posadimo med drevesa za okras.

V resnici pa bi morali razmišljati ravno obratno.

V prvih letih razvoja morajo biti podporne rastline prevladujoč element mladega gozdnega vrta. Njihova naloga je ustvariti okolje, v katerem bodo sadna drevesa in grmi lahko uspevali brez nenehne pomoči človeka. Ko to razumemo, se spremeni celoten pristop ustvarjanja gozdnega vrta.

Namesto vprašanja: »Katero jablano naj posadim?«, si začnemo postavljati vprašanje: »Katere rastline bodo ustvarile pogoje, da bo jablana uspevala?« To je bistvena razlika!

Podporne rastline so naši sodelavci

V gozdnem vrtu vsaka rastlina opravlja določeno funkcijo. Nekatere dajejo užitne plodove, druge dajejo senco, tretje privabljajo opraševalce, četrte ustvarjajo organsko maso, pete ščitijo pred vetrom in šeste izboljšujejo tla.

Podporne rastline lahko razumemo kot sodelavce, ki opravljajo naloge, ki bi jih sicer morali opravljati sami. Če teh rastlin ni, moramo njihove funkcije nadomeščati z delom.

• Kositi
• Zalivati
• Obnajvljati zastirko
• Kupovati kompost
• Gnojiti
• Odstranjevati plevel

Ko pa sistem vsebuje dovolj podpornih rastlin, se velik del teh nalog začne izvajati samodejno. Takrat se začne prehod iz »vrta, ki potrebuje intenzivno nego« v »ekosistem«, v katerem raznolike rastline skupaj ustvarjajo ugodno okolje za rast in razvoj sadnih dreves in grmov.

Rastline, ki jih pogosto podcenjujemo

Veliko najboljših podpornih rastlin se že nahaja na naših posestvih. Pogosto jih odstranjujemo, ker jih ne prepoznamo kot koristne.

• Kalina
• Trdoleska
• Rdeči dren
• Rumeni dren
• Bezeg
• Leska
• Robida
• Vrba iva
• Trepetlika
• Jesen
• Lipa
• Druga samonikla drevesa

To niso sovražniki. To so pionirji.

Rastline, ki znajo uspevati tam, kjer so pogoji prezahtevni za ostale.

Rastline, ki so specializirane za ustvarjanje rodovitnosti.

Rastline, ki nam lahko pomagajo vzpostaviti ustrezne naravne pogoje za naše sadno drevje.

To ne pomeni, da morajo v sistemu ostati za vedno. Pomeni pa, da imajo pomembno nalogo v prvih fazah razvoja gozdnega vrta.

Kdaj je čas za sadna drevesa?

Šele ko se ustvarijo primerni pogoji!

To je trenutek, ki ga večina ljudi obrne na glavo. Najprej posadijo drevesa in šele potem skušajo ustvarjati primerne pogoje.

Veliko lažje je narediti obratno.

Najprej ustvarimo pogoje, ko so tla živa in brez travne ruše. Šele nato umestimo trajnejše elemente sistema kot so sadni grmi in drevesa, vmesne prostore pa čim bolj zapolnimo s pionirskimi vrstami grmov in dreves (kalina, rumeni in rdeči dren, trdoleska, črni bezeg, metuljnik, leska, trepetlika, topol, vrba iva, lipa itd.)

Če še ne veste kaj boste sadili

Veliko ljudi odlaša z razvojem posestva, ker še nimajo jasne predstave kaj in kje naj raste.

• Ne vedo, kje bodo stala sadna drevesa.
• Ne vedo, kje bodo kostanji in orehi.
• Ne vedo, katere sorte bodo izbrali.

V takih primerih je smiselno začeti s pionirskimi rastlinami. Tudi če končna podoba še ni znana.

Tla bodo vsako leto boljša. Organske mase bo več. Mikroklima bo prijaznejša. Ekosistem bo močnejši. In ko bo prišel čas za končne odločitve, boste sadili v bistveno boljših pogojih kot danes.

Gozdni vrt ni zbirka sadnih dreves

To je morda najpomembnejše sporočilo.

Gozdni vrt ni zbirka sadnih dreves. Ni sadovnjak z nekaj dodatnimi grmi. Ni seznam zanimivih rastlin, ki jih lahko vzgajamo. Gozdni vrt je skupnost rastlin, kjer vsaka vrsta opravlja določeno nalogo.

Medtem, ko se navdušujemo predvsem nad rastlinami, ki nam dajejo sadove, največjo razliko delajo rastline, ki se ponujajo same in jih navadno spregledamo. To so rastline, ki pogosto ne dajejo užitnega pridelka, ampak gradijo tla, ustvarjajo senco, lovijo veter, zadržujejo vlago in hranijo življenje pod površjem.

Prav te rastline so pogosto najbolj spregledan element gozdnega vrta. In prav od njih je največkrat odvisno, ali bo gozdni vrt čez nekaj let uspeval samostojno ali pa bo še vedno zahteval nenehno pomoč človeka.

Ko začnemo gozdni vrt razumeti skozi ekološke funkcije in ne skozi posamezne rastline, postane jasno.

Sadna drevesa niso začetek zgodbe. So njen končni rezultat.

Rezultat dobro opravljenega dela številnih podpornih rastlin, ki so jim omogočile, da sploh pridejo do izraza.

Za trenutek se ustavite

Namesto da se najprej vprašate, katero jablano, hruško ali kostanj boste posadili, poglejte okoli sebe. Poiščite rastline, ki tam že rastejo.

Vprašajte se, kakšne pogoje imajo vaša sadna drevesa danes. Nato se vprašajte: Kaj lahko naredim, da bodo pogoji čez eno leto boljši kot danes?

Prav v tem vprašanju se skriva razlika med sajenjem sadovnjaka in ustvarjanjem ekosistema.

Narava nas že milijone let uči iste lekcije.

• Najprej zaščiti in ustvarja živa tla.
• Nato gradi odnose med rastlinami, ki skozi čas ustvarjajo boljše pogoje.
• Šele na koncu pridejo do izraza sadne vrste, ki jih ljudje običajno najbolj cenimo.

Če želimo ustvariti gozdni vrt, ki bo dolgoročno rodoviten, odporen na sušo, bogat z življenjem in vse manj odvisen od našega dela, moramo začeti tam, kjer začne narava: Pri podpornih rastlinah.

Morda ne dajejo najbolj okusnih sadežev. Morda ne bodo nikoli osrednji elementi gozdnega vrta. Toda brez njih številni vaši izbranci nikoli ne bodo pokazali svojega pravega potenciala. Zato ne sadite samo posameznih sadnih dreves in grmov. Ustvarite skupnost rastlin, ki bodo skupaj gradila rodovitnost, obilje in življenje.

Najpomembnejše rastline niso vedno tiste, ki jih posadimo z namenom pridelave hrane, ampak tiste ki gradijo zdrav ekosistem. In hrana je samo njegov stranski učinek.